Zadnji tedni je o podnebnem sporazumu tema, o kateri se veliko govori. Vendar je za veliko ljudi nejasno, kaj točno vključuje sporazum o podnebju. Vse se je začelo s pariškim podnebnim sporazumom. To je dogovor med skoraj vsemi državami sveta, da se ustavijo podnebne spremembe in omeji globalno segrevanje. Ta sporazum začne veljati leta 2020. Za dosego ciljev Pariškega podnebnega sporazuma je treba na Nizozemskem skleniti določene sporazume. Ti sporazumi bodo zajeti v nizozemskem podnebnem sporazumu. Glavni namen nizozemskega podnebnega sporazuma je do leta 2030 na Nizozemskem oddati skoraj petdeset odstotkov manj toplogrednih plinov, kot smo jih izpuščali leta 1990. Posebna pozornost bo namenjena zmanjšanju emisij CO2. Pri uresničevanju podnebnega sporazuma sodelujejo različne strani. To zadeva na primer vladne organe, sindikate in okoljske organizacije. Te stranke so razdeljene na različne sektorske tabele, in sicer na elektriko, urbanizirano okolje, industrijo, kmetijstvo in rabo zemljišč ter mobilnost.
Pariški podnebni sporazum
Za dosego ciljev, ki izhajajo iz Pariškega podnebnega sporazuma, je treba sprejeti nekatere ukrepe. Jasno je, da bodo takšni ukrepi prišli do stroškov. Načelo je, da mora prehod na manjšo emisijo CO2 ostati izvedljiv in dostopen za vse. Da bi ohranili podporo ukrepom, ki jih je treba sprejeti, se stroški porazdelijo na pravičen način. Vsaka sektorska tabela je dobila nalogo, da prihrani več ton CO2. Sčasoma naj bi to privedlo do nacionalnega podnebnega sporazuma. V tem trenutku je bil pripravljen začasni podnebni sporazum. Vendar trenutno ni vsaka stranka, ki je sodelovala v pogajanjih, pripravljena podpisati ta sporazum. Med drugim se številne okoljske organizacije in nizozemska FNV ne strinjajo s sporazumi, določenimi v začasnem podnebnem sporazumu. To nezadovoljstvo zadeva predvsem predloge panožne panoge. Po mnenju zgoraj omenjenih organizacij bi se moral poslovni sektor težave lotiti bolj resno, vsekakor zato, ker je velik delež emisij toplogrednih plinov odgovoren v industrijskem sektorju. V tem trenutku bi se navaden državljan spopadel bolj s stroški in posledicami, kot bi jih imela industrija. Organizacije, ki nočejo podpisati, se s predlaganimi ukrepi ne strinjajo. Če začasni sporazum ne bo spremenjen, vse končne pogodbe ne bodo podpisale vse organizacije. Poleg tega je treba predlagane ukrepe iz začasnega podnebnega sporazuma še izračunati, nizozemski senat in nizozemski predstavniški dom pa se morata še vedno dogovoriti o predlaganem sporazumu. Zato je jasno, da dolgotrajna pogajanja o podnebnem sporazumu še niso prinesla zadovoljivega rezultata in da lahko traja še nekaj časa, preden bo dosežen dokončni podnebni sporazum.