1. Predstavitev
20. maja 2015 je Evropski parlament sprejel četrto direktivo o pranju denarja. Na podlagi te direktive je vsaka država članica dolžna vzpostaviti UBO register. V register bi morali biti vključeni vsi UBO podjetja. Kot UBO bo kvalificirana vsaka fizična oseba, ki ima neposredno ali posredno več kot 25% (deleža) deleža družbe, ne da bi bila družba, ki kotira na borzi. V primeru, da UBO (-ov) ni bil ustanovljen, bi bila zadnja možnost, da se UBO šteje za fizično osebo iz višjega vodstvenega osebja podjetja. Na Nizozemskem mora biti register UBO vključen pred 26. junijem 2017. Pričakujemo, da bo register prinesel številne posledice za nizozemsko in evropsko poslovno ozračje. Kadar noče biti neprijetno presenečen, bo bistvenega pomena jasna podoba prihajajočih sprememb. Zato bo ta članek poskušal razjasniti koncept registra UBO z analizo njegovih značilnosti in posledic.
2. Evropski koncept
Četrta direktiva o pranju denarja je proizvod evropskega oblikovanja. Zamisel uvedbe te direktive je, da želi Evropa preprečevati pralcem denarja in financerjem terorizma, da uporabljajo trenutni prosti pretok kapitala in svobodo opravljanja finančnih storitev za svoje zločinske namene. V skladu s tem je želja po ugotovitvi identitete vseh UBO, ki so osebe z veliko mero avtoritete. Register UBO je le del sprememb, ki jih prinaša četrta direktiva o pranju denarja pri doseganju svojega namena.
Kot rečeno, bi bilo treba direktivo začeti izvajati pred 26. junijem 2017. V zvezi z registrom UBO direktiva določa jasen okvir. Direktiva obvezuje države članice, da v področje uporabe zakonodaje vključijo čim več pravnih oseb. V skladu z direktivo morajo imeti trije organi v vsakem primeru dostop do podatkov UBO: pristojni organi (vključno z nadzornimi organi) in vse enote za finančno obveščanje, pristojni organi (vključno s finančnimi institucijami, kreditnimi institucijami, revizorji, notarji, posredniki in ponudnike iger na srečo) ter vse osebe ali organizacije, ki lahko izkažejo upravičen interes. Države članice pa se lahko odločijo za popolnoma javni register. Izraz „pristojni organi“ v Direktivi ni podrobneje pojasnjen. Zaradi tega je Evropska komisija zaprosila za pojasnilo v svoji predlagani spremembi Direktive z dne 5. julija 2016.
Najmanjša količina informacij, ki jih je treba vključiti v register, je naslednja: polno ime, mesec rojstva, leto rojstva, državljanstvo, država prebivališča ter narava in obseg gospodarskega interesa, ki ga ima UBO. Poleg tega je definicija izraza „UBO“ zelo široka. Izraz ne vključuje samo neposrednega nadzora (na podlagi lastništva) 25% ali več, ampak tudi možen posredni nadzor nad 25%. Posredni nadzor pomeni nadzor na kakršen koli drug način kot z lastništvom. Ta nadzor lahko temelji na merilih nadzora v delničarskem sporazumu, na zmožnosti daljnosežnega vpliva na podjetje ali na primer imenovanju direktorjev.
3. Register na Nizozemskem
Nizozemski okvir za izvajanje zakonodaje o registru UBO je v veliki meri začrtan v pismu ministru Dijsselbloemu z dne 10. februarja 2016. V zvezi s subjekti, zajete v zahtevi registracije, pismo kaže, da skoraj nobena od obstoječih vrst nizozemske podjetja bodo ostala nedotaknjena, razen samostojnega lastništva in vseh javnih subjektov. Tudi podjetja, ki kotirajo na borzi, so izključena. Za razliko od treh kategorij oseb in organov, ki so upravičeni do vpogleda v podatke iz registra na evropski ravni, se Nizozemska odloči za javni register. To je zato, ker omejen register povzroča slabosti v smislu stroškov, izvedljivosti in preverljivosti. Ker bo register javni, bodo vgrajene štiri varovalke zasebnosti:
3.1. Vsak uporabnik informacij bo registriran.
3.2. Dostop do informacij ni odobren brezplačno.
3.3. Uporabniki, ki niso posebej imenovani organi (organi, ki med drugim vključujejo nizozemsko banko, organ finančnih trgov in urad za finančni nadzor) ter nizozemsko enoto za finančno obveščanje bodo imeli dostop le do omejenega niza podatkov.
3.4. V primeru nevarnosti ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali zastraševanja bo sledila ocena tveganja za vsak primer, v kateri se bo preučilo, ali je mogoče dostop do določenih podatkov po potrebi zapreti.
Uporabniki, ki niso posebej imenovani organi in AFM, lahko dostopajo le do naslednjih informacij: ime, mesec rojstva, državljanstvo, država prebivališča ter narava in obseg gospodarskega interesa, ki ga ima upravičeni lastnik. Ta minimum pomeni, da ne morejo vse institucije, ki morajo opraviti obvezne raziskave UBO, iz registra pridobiti vse potrebne podatke. Te podatke bodo morali zbrati sami in jih shraniti v svoji upravi.
Glede na to, da imajo imenovani organi in FIU določeno preiskovalno in nadzorno vlogo, bodo imeli dostop do dodatnih podatkov: (1) dan, kraj in država rojstva, (2) naslov, (3) številka službe za državljane in / ali tuja davčna identifikacijska številka (TIN), (4) vrsta, številka ter datum in kraj izdaje dokumenta, s katerim je bila potrjena identiteta ali kopija tega dokumenta, in (5) dokumentacija, ki dokazuje, zakaj ima oseba status UBO in velikost ustreznega (gospodarskega) deleža.
Pričakovanja so, da bo gospodarska zbornica vodila register. Podatki bodo v register prišli s posredovanjem informacij s strani podjetij in pravnih oseb. UBO ne sme zavrniti sodelovanja pri predložitvi teh informacij. Poleg tega bodo tudi zavezani organi v določenem primeru opravljali izvršilno funkcijo: odgovorni so, da registru sporočijo vse informacije, ki jih imajo, ki se razlikujejo od registra. Organi, ki so jim zaupane pristojnosti na področju boja proti pranju denarja, financiranju terorizma in drugim oblikam finančnega in gospodarskega kriminala, bodo upravičene ali dolžne predložiti podatke, ki se razlikujejo od registra. Ni še jasno, kdo bo uradno zadolžen za izvršilno nalogo glede (pravilne) predložitve UBO podatkov in kdo bo (po možnosti) upravičen do globe.
4. Sistem brez napak?
Kljub strogim zahtevam se zdi, da zakonodaja UBO v vseh pogledih ni vodoodporna. Obstaja več načinov, kako lahko zagotovimo, da nekdo ne spada na področje registra UBO.
4.1. Številka zaupanja
Lahko se odločimo za delovanje skozi lik zaupanja. Številke zaupanja veljajo v skladu z različnimi pravili direktive. Direktiva zahteva tudi register zaupnih podatkov. Ta poseben register pa ne bo dostopen javnosti. Na ta način ostane anonimnost oseb, ki stojijo za zaupanjem, še naprej zavarovana. Primera podatkov o zaupanju sta angloameriška in zaupnica Curaçao. Bonaire pozna tudi številko, ki je primerljiva s zaupanjem: DPF. To je posebna vrsta fundacije, ki ima za razliko od zaupanja pravno osebnost. To ureja zakonodaja BES.
4.2. Prenos sedeža
Četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja glede njene uporabe navaja naslednje: „… podjetja in druge pravne osebe s sedežem na njihovem ozemlju“. Ta stavek pomeni, da podjetja, ki imajo sedež zunaj ozemlja držav članic, vendar kasneje sedež podjetja preselijo v državo članico, niso zajeta v zakonodaji. Na primer, si lahko omislite priljubljene pravne koncepte, kot so Jersey Ltd., BES BV in American Inc. DPF se lahko tudi odloči, da bo svoj dejanski sedež preselil na Nizozemsko in nadaljeval z aktivnostmi kot DPF.
5. Prihajajoče spremembe?
Vprašanje je, ali bo Evropska unija želela obdržati zgoraj omenjene možnosti za izogibanje zakonodaji UBO. Vendar trenutno ni konkretnih znakov, da se bodo na tej točki v kratkem času zgodile spremembe. Evropska komisija je v svojem predlogu, ki je bil vložen 5. julija, zahtevala nekaj sprememb direktive. Ta predlog ni vključeval sprememb v zvezi z zgoraj navedenim. Poleg tega še ni jasno, ali bodo predlagane spremembe dejansko izvedene. Kljub temu ne bo narobe upoštevati predlaganih sprememb in možnosti, da bodo pozneje izvedene tudi druge spremembe. Trenutno predlagane štiri glavne spremembe:
5.1. Komisija predlaga, da se register v celoti objavi. To pomeni, da bodo direktivo prilagodili na mestu dostopa posamezniki in organizacije, ki lahko izkažejo upravičen interes. Če je bil njihov dostop prej lahko omejen na prej omenjene minimalne podatke, bo zdaj register v celoti razkrit tudi njim.
5.2. Komisija predlaga opredelitev pojma „pristojni organi“ na naslednji način: „.. tisti javni organi, ki imajo določene pristojnosti za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma, vključno z davčnimi organi in organi, ki opravljajo funkcijo preiskovanja ali pregona pranja denarja, povezana s tem predvidevajo kazniva dejanja financiranje terorizma, izsleditev in zaseg ali zamrznitev in zaplemba premoženjske koristi. "
5.3. Komisija zahteva večjo preglednost in boljšo možnost identifikacije UBO s povezovanjem vseh nacionalnih registrov držav članic.
5.4. Poleg tega Komisija predlaga, da se v nekaterih primerih zniža stopnja UBO z 25% na 10%. To bo veljalo za pravne osebe, ki so pasivne nefinančne osebe. To so ".. Posredniški subjekti, ki nimajo nobene gospodarske dejavnosti in služijo samo oddaljevanju upravičenih lastnikov od sredstev".
5.5. Komisija predlaga spremembo roka za izvedbo od 26. junija 2017 do 1. januarja 2017.
zaključek
Uvedba javnega registra UBO bo imela daljnosežne posledice za podjetja v državah članicah. Osebe, ki imajo neposredno ali posredno več kot 25% deleža v družbi, ki ne kotira na borzi, bodo prisiljene v veliko žrtvovanje na področju zasebnosti, kar povečuje tveganje izsiljevanja in ugrabitve; kljub dejstvu, da je Nizozemska navedla, da se bo potrudila, da bi ta tveganja čim bolj zmanjšala. Poleg tega bodo nekateri primeri dobili večje odgovornosti glede opazovanja in prenosa podatkov, ki se razlikujejo od podatkov v registru UBO. Uvedba registra UBO lahko pomeni, da se bo osredotočil na lik zaupanja ali na pravno institucijo, ustanovljeno zunaj držav članic, ki lahko svoj dejanski sedež prenese v državo članico. Ni gotovo, ali bodo te strukture v prihodnosti ostale sposobne preživeti. Trenutno predlagana sprememba Četrte direktive o pranju denarja na tem mestu še ne vsebuje sprememb. Na Nizozemskem je treba v glavnem upoštevati predlog za medsebojno povezovanje nacionalnih registrov, možno spremembo zahteve po 25% in morebitni zgodnji datum izvajanja.