Odgovornost direktorjev podjetja na Nizozemskem je vedno veliko razpravljana tema. Precej manj se govori o odgovornosti delničarjev. Kljub temu se lahko zgodi, da so delničarji lahko odgovorni za svoja dejanja znotraj družbe v skladu z nizozemsko zakonodajo. Kadar lahko delničar odgovarja za svoja dejanja, to zadeva osebno odgovornost, ki ima lahko velike posledice za osebno življenje delničarja. Zato se je treba zavedati tveganj v zvezi z odgovornostjo delničarjev. V tem članku bodo obravnavane različne situacije, v katerih lahko nastane odgovornost delničarjev na Nizozemskem.
1. Obveznosti delničarjev
Delničar ima v lasti delnice pravne osebe. Po nizozemskem civilnem zakoniku je pravna oseba enaka fizični osebi, ko gre za lastninske pravice. To pomeni, da ima pravna oseba enake pravice in obveznosti kot fizična oseba in zato lahko opravlja pravna dejanja, kot so pridobivanje lastnine, sklenitev pogodbe ali vložitev tožbe. Ker pravna oseba obstaja samo na papirju, mora pravno osebo zastopati fizična oseba, direktorji. Čeprav je pravna oseba načeloma odgovorna za kakršno koli škodo, ki izhaja iz njenih dejanj, lahko direktorji ponekod tudi odgovarjajo na podlagi odgovornosti direktorjev. Vendar se to poraja pri vprašanju, ali lahko družbenik odgovarja za svoja dejanja v zvezi s pravno osebo. Za določitev odgovornosti delničarjev je treba določiti obveznosti delničarjev. Ločimo lahko tri vrste posebnih obveznosti za delničarje: pravne obveznosti, obveznosti, ki izhajajo iz statuta in obveznosti, ki izhajajo iz delničarskega sporazuma.
1.1 Obveznosti delničarjev, ki izhajajo iz zakona
Glede na nizozemski civilni zakonik imajo delničarji eno pomembno obveznost: obveznost plačevanja družbe za pridobljene delnice. Ta obveznost izhaja iz člena 2: 191 nizozemskega civilnega zakonika in je edina izrecna obveznost za delničarje, ki izhaja iz zakona. Vendar je v skladu s členom 2: 191 nizozemskega civilnega zakonika mogoče v statutu določiti, da delnic ni treba v celoti vplačati takoj:
Ob vpisu delnice je treba družbi nakazati nominalni znesek. Mogoče je določiti, da je treba nominalni znesek ali delež nominalnega zneska plačati šele čez določen čas ali po tem, ko podjetje zahteva plačilo.
Če pa je takšna določba vključena v statut, obstaja določba, ki ščiti tretje osebe v primeru stečaja. Če družba zapade v stečaj in delničarjev delničarji ne plačajo v celoti, bodisi zaradi določbe v statutu po naključju, mora imenovani kustos zahtevati polno plačilo vseh delnic delničarjev. To izhaja iz člena 2: 193 nizozemskega civilnega zakonika:
Kustos podjetja je pooblaščen, da pokliče in zbere vsa dolžna obvezna plačila, ki še niso opravljena v zvezi z delnicami. Ta pristojnost obstaja ne glede na to, kaj je v zvezi s tem določeno v statutu ali je določeno v skladu s členom 2: 191 nizozemskega civilnega zakonika.
Pravne obveznosti, da morajo delničarji v celoti plačati delnice, ki jih zahtevajo, pomenijo, da so delničarji načeloma odgovorni le za znesek delnic, ki so jih prevzeli. Ne morejo biti odgovorni za dejanja podjetja. To izhaja tudi iz člena 2:64 nizozemskega civilnega zakonika in člena 2: 175 nizozemskega civilnega zakonika:
Delničar ni osebno odgovoren za tisto, kar je izvršeno v imenu družbe, in ni dolžan prispevati k izgubam družbe za več kot tisto, kar je plačal ali mora še plačati na svojih delnicah.
1.2 Obveznosti delničarjev, ki izhajajo iz statuta
Kot je razloženo zgoraj, imajo delničarji samo eno izrecno zakonsko obveznost: plačati svoje delnice. Poleg te zakonske obveznosti pa so obveznosti za delničarje lahko določene tudi v statutu. To je v skladu s členom 2: 192, odstavek 1 nizozemskega civilnega zakonika:
Statut lahko glede vseh delnic ali delnic določene vrste:
- določi, da se nekatere delnice, ki jih je treba izpolniti do družbe, do tretjih oseb ali med delničarji, medsebojno, pripišejo k delničarstvu;
- pripisujejo zahteve za delničarje;
- določi, da je delničar v okoliščinah, določenih v statutu, dolžan prenesti svoje delnice ali del teh delnic ali ponuditi tak prenos.
V skladu s tem členom lahko statut družbe določa, da lahko družbenik odgovarja za dolgove družbe. Prav tako se lahko določijo pogoji za financiranje podjetja. Takšne določbe razširjajo odgovornost delničarjev. Vendar takšnih določb ni mogoče določiti v nasprotju z voljo delničarjev. Določijo jih lahko le, če se delničarji strinjajo z določbami. To izhaja iz člena 2: 192, odstavek 1 nizozemskega civilnega zakonika:
Obveznosti ali zahteve iz prejšnjega stavka pod (a), (b) ali (c) delničar ne more naložiti proti njegovi volji, niti pod pogojem ali z določilom časa.
Za določitev dodatnih obveznosti za družbenike v statutu mora Skupščina delničarjev sprejeti sklep delničarja. Če delničar glasuje proti dodatnim obveznostim ali zahtevam za družbenike v statutu, ne more biti odgovoren za te obveznosti ali zahteve.
1.3 Obveznosti delničarjev, ki izhajajo iz sporazuma delničarjev
Delničarji imajo možnost sestaviti sporazum o delničarjih. Delničarski sporazum je sklenjen med delničarji in vsebuje dodatne pravice in obveznosti za delničarje. Dogovor delničarjev velja samo za delničarje, ne vpliva na tretje osebe. Če delničar ne ravna v skladu z delničarskim sporazumom, je lahko odgovoren za škodo, ki izhaja iz tega nespoštovanja. Ta odgovornost temelji na neupoštevanju sporazuma, ki izhaja iz nizozemskega civilnega zakonika iz člena 6:74. Če pa je edini delničar, ki ima vse delnice družbe, seveda ni potrebno sestaviti delničarske pogodbe.
2. Odgovornost za nezakonita dejanja
Poleg teh posebnih obveznosti za delničarje je treba pri določanju odgovornosti delničarjev upoštevati tudi odgovornost do nezakonitih dejanj. Vsi so dolžni ravnati po zakonu. Če oseba deluje nezakonito, je zanjo odgovorna na podlagi člena 6: 162 nizozemskega civilnega zakonika. Delničar je dolžan zakonito ravnati do upnikov, vlagateljev, dobaviteljev in drugih tretjih oseb. Če delničar deluje nezakonito, je lahko odgovoren za to tožbo. Kadar delničar deluje tako, da se proti njemu lahko obtoži resna obtožba, se lahko sprejme nezakonito ravnanje. Primer nezakonitega dejanja delničarja je lahko izplačilo dobička, medtem ko je očitno, da podjetje po tem plačilu ne more več plačevati upnikov.
Poleg tega lahko včasih nezakonito ravnanje delničarjev izhaja iz prodaje delnic tretjim osebam. Pričakuje se, da bo delničar do določene mere začel preiskavo osebe ali družbe, ki ji želi prodati svoje delnice. Če takšna preiskava razkrije, da družba, katere delničar ima delnice, po prenosu delnic verjetno ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti, naj bi delničar upošteval interese upnikov. To pomeni, da lahko delničar v določenih okoliščinah osebno odgovarja, ko svoje delnice prenese tretji osebi, zaradi česar podjetje ne more plačati svojim upnikom.
3. Odgovornost oblikovalcev politike
Nazadnje lahko odgovornost delničarjev nastane, kadar delničar deluje kot oblikovalec politike. Načeloma imajo direktorji nalogo, da vodijo normalen potek dogodkov znotraj podjetja. To ni naloga delničarjev. Vendar pa delničarji lahko direktorjem dajo navodila. To možnost je treba vključiti v statut. V skladu s členom 2: 239, nizozemski civilni zakonik, morajo direktorji upoštevati navodila delničarjev, razen če so ta navodila v nasprotju z interesi družbe:
Statut lahko določa, da mora upravni odbor ravnati v skladu z navodili drugega organa družbe. Upravni odbor je prisiljen upoštevati navodila, razen če so v nasprotju z interesi korporacije ali podjetja, ki je z njo povezano.
Vendar je zelo pomembno, da delničarji dajejo le splošna navodila. [1] Delničarji ne morejo dajati navodil o določenih temah ali dejanjih. Delničar na primer direktorju ne more dati navodila, naj odpusti zaposlenega. Delničarji ne smejo prevzeti vloge direktorja. Če delničarji delujejo kot direktorji in vodijo običajni potek dogodkov v družbi, so razvrščeni kot oblikovalci politik in bodo obravnavani kot direktorji. To pomeni, da so lahko odgovorni za škodo, ki izhaja iz vodene police. Zato so lahko odgovorni na podlagi odgovornosti direktorjev, če družba bankrotira. [2] To izhaja iz člena 2: 138, odstavek 7 nizozemskega civilnega zakonika in člena 2: 248, odstavek 7 nizozemskega civilnega zakonika:
Za namen tega članka se oseba, ki je dejansko določila ali soodločila politiko korporacije, kot da je direktor, izenači z direktorjem.
Člen 2: 216, odstavek 4, nizozemski civilni zakonik določa tudi, da je oseba, ki je določila ali soodločila politiko podjetja, izenačena z direktorjem in je zato lahko odgovorna na podlagi odgovornosti direktorjev.
4. Zaključek
Načeloma je podjetje odgovorno za škodo, ki izhaja iz njegovih dejanj. V določenih okoliščinah so direktorji lahko tudi odgovorni. Pomembno je upoštevati, da lahko družbeniki družbe v določenih okoliščinah tudi odškodninsko odgovarjajo. Delničar ne more nekaznovano izvajati vseh vrst dejanj. Čeprav se to morda sliši logično, se v praksi premalo pozornosti posveča odgovornosti delničarjev. Delničarji imajo obveznosti, ki izhajajo iz zakona, statuta in delniške pogodbe. Če delničarji ne izpolnijo teh obveznosti, so lahko odgovorni za nastalo škodo.
Poleg tega morajo delničarji, tako kot vsi drugi, ravnati po zakonu. Nezakonito ravnanje lahko povzroči odgovornost družbenika. Nazadnje, delničar bi moral delovati kot delničar in ne kot direktor. Ko delničar začne izvajati običajni potek dogodkov v podjetju, se izenači z direktorjem. V tem primeru lahko odgovornost direktorjev velja tudi za delničarje. Delničarji bi bilo pametno, da bi to tveganje upoštevali, da bi se izognili odgovornosti delničarjev.
Kontakt
Če imate po branju tega članka vprašanja ali komentarje, se obrnite na g. Maxim Hodak, odvetnik pri Law & More preko maxim.hodak@lawandmore.nl ali g. Tom Meevis, odvetnik pri Law & More prek tom.meevis@lawandmore.nl ali pokličite na +31 (0) 40-3690680.
[1] ECLI: NL: HR: 1955: AG2033 (Forumbank).
[2] ECLI: NL: HR: 2015: 522 (Hollandse Glascentrale Beheer BV).