V določenih okoliščinah je delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi, upravičen do zakonito določenega nadomestila. To se imenuje tudi prehodno plačilo, katerega namen je olajšati prehod na drugo delovno mesto ali morebitno usposabljanje. Kakšna pa so pravila v zvezi s tem prehodnim plačilom: kdaj je zaposleni do tega upravičen in koliko točno je prehodno plačilo? V tem spletnem dnevniku so zaporedoma obravnavana pravila o prehodnem plačilu (začasna pogodba).
Pravica do prehodnega plačila
V skladu s čl. 7: 673, odstavek 1 nizozemskega civilnega zakonika, je delavec upravičen do prehodnega plačila, ki se lahko uporabi tudi za namene, ki niso povezani z delom. Umetnost. 7: 673 BW določa, v katerih primerih je delodajalec dolžan to plačati.
| Konec pogodbe o zaposlitvi | na pobudo delodajalca | na pobudo zaposlenega |
| z odpovedjo | pravico do prehodnega plačila | ni prav* |
| z razpustitvijo | pravico do prehodnega plačila | ni prav* |
| z delovanjem zakon brez nadaljevanja | pravico do prehodnega plačila | ni prav * |
* Delavec je do prehodnega plačila upravičen le, če je to posledica resno krivih dejanj ali opustitev delodajalca. To velja le v zelo resnih primerih, kot sta spolno nadlegovanje in rasizem.
izjeme
V nekaterih primerih pa delodajalec ne dolguje prehodnega plačila. Izjeme so:
- zaposleni je mlajši od osemnajst let in je v povprečju delal manj kot dvanajst ur na teden;
- pogodba o zaposlitvi z delavcem, ki je dopolnil upokojitveno starost, se odpove;
- odpoved pogodbe o zaposlitvi je posledica resno krivih dejanj zaposlenega;
- delodajalec je bil razglašen v stečaju ali v moratoriju;
- kolektivna pogodba o delu določa, da lahko namesto prehodnega plačila prejmete nadomestno nadomestilo, če je do odpovedi prišlo zaradi ekonomskih razlogov. Ta nadomestni objekt je seveda pod določenimi pogoji.
Znesek prehodnega plačila
Prehodno plačilo znaša 1/3 bruto mesečne plače na leto delovne dobe (od 1. delovnega dne).
Naslednja formula se uporablja za vse preostale dni, pa tudi za zaposlitev, ki je trajala manj kot eno leto: (bruto plača, prejeta na preostalem delu pogodbe o zaposlitvi /bruto mesečna plača) x (1/3 bruto mesečne plače /12) .
Točna višina prehodnine je torej odvisna od plače in delovne dobe delavca pri delodajalcu. K mesečni plači je treba prišteti še regres in druge dodatke, kot so bonitete in dodatki za nadure. Pri izračunu delovne dobe je treba prišteti tudi zaporedne pogodbe delavca pri istem delodajalcu. Sešteti je treba tudi pogodbe zaporednega delodajalca, na primer, če je delavec pri delodajalcu sprva delal prek agencije za zaposlovanje.
Če je med dvema pogodbama o zaposlitvi delavca minilo več kot 6 mesecev, se stara pogodba ne všteva več v izračun delovne dobe za izračun prehodnine. V opravljeno delovno dobo se vštevajo tudi leta, ko je bil delavec bolan. Navsezadnje, če je bil delavec dolgo bolan z izplačilom plače in ga delodajalec po dveh letih odpusti, je delavec še vedno upravičen do prehodnega nadomestila.
Najvišji prehodni znesek, ki ga mora delodajalec plačati, je 84,000 EUR (leta 2021) in se letno prilagaja. Če zaposleni preseže ta najvišji znesek na podlagi zgornje metode izračuna, bo torej leta 84,000 prejel le 2021 evrov prehodnega plačila.
S 1. januarjem 2020 ne velja več, da je pogodba o zaposlitvi morala trajati najmanj dve leti za pravico do prehodnega plačila. Od leta 2020 je vsak zaposleni, vključno z delavcem s pogodbo o zaposlitvi za določen čas, upravičen do prehodnega plačila od prvega delovnega dne.
Ste zaposleni in ali menite, da ste upravičeni do prehodnega plačila (in ga niste prejeli)? Ali pa ste delodajalec in se sprašujete, ali ste svojemu delavcu dolžni izplačati prehodnino? Prosimo kontaktirajte Law & More po telefonu ali elektronski pošti. Naši specializirani in strokovni odvetniki s področja delovnega prava vam bodo z veseljem pomagali.
