Pravno gledano je društvo pravna oseba s člani. Društvo je ustanovljeno za določen namen, na primer športno društvo, in lahko oblikuje svoja pravila. Zakon razlikuje med popolnoma poslovno in omejeno poslovno sposobno društvo. Ta blog razpravlja o pomembnih vidikih združenja z omejeno poslovno sposobnostjo, znanega tudi kot neformalno združenje. Cilj je pomagati bralcem oceniti, ali je to ustrezna pravna oblika.
Ustanovitev
Za ustanovitev društva z omejeno poslovno sposobnostjo vam ni treba iti k notarju. Potreben pa je večstranski pravni akt, kar pomeni, da društvo ustanovita vsaj dve osebi. Kot ustanovitelji lahko pripravite statut in ga podpišete. Ti se imenujejo zasebni družbeni akti. Za razliko od številnih drugih pravnih oblik ste ni dolžan registrirati ta statut pri gospodarski zbornici. Nazadnje, društvo nima minimalnega zagonskega kapitala, zato kapital za ustanovitev društva ni potreben.
Nekaj stvari bi morali vključiti vsaj v zasebni statut:
- Ime združenja.
- Občina, v kateri je društvo sedež.
- Namen združenja.
- Obveznosti članov in kako se te obveznosti lahko naložijo.
- Pravila o članstvu; kako postati član in pogoji.
- Način sklica skupščine.
- Način imenovanja in razrešitve direktorjev.
- Namembni namen denarja, ki ostane po prenehanju društva, oziroma kako se ta namen določi.
Veljavni zakoni in predpisi se uporabljajo, če zadeva ni določena v statutu.
Odgovornost in omejena pristojnost
Odgovornost je odvisna od registracije pri gospodarski zbornici; ta registracija ni obvezna, vendar omejuje odgovornost. Če je društvo registrirano, načeloma odgovarja društvo, lahko tudi direktorji. Če društvo ni registrirano, so direktorji neposredno zasebno odgovorni.
Poleg tega so direktorji tudi neposredno zasebno odgovorni v primeru slabega upravljanja. To se zgodi, ko direktor ne opravlja pravilno svojih nalog.
Nekaj primerov slabega upravljanja:
- Slabo finančno upravljanje: neustrezno vodenje poslovnih knjig, nepriprava računovodskih izkazov ali zloraba sredstev.
- Nasprotje interesov: uporaba položaja v organizaciji za osebne interese, na primer s podeljevanjem pogodb družini ali prijateljem.
- Zloraba pooblastil: sprejemanje odločitev, ki niso v pristojnosti direktorja, ali sprejemanje odločitev, ki so v nasprotju z najboljšimi interesi organizacije.
Zaradi omejene poslovne sposobnosti ima društvo manj pravic, saj društvo ni pooblaščeno za nakup nepremičnine ali sprejemanje dediščine.
Zvezne dolžnosti
Direktorji društva morajo po zakonu voditi evidenco sedem let. Poleg tega mora biti letno vsaj en zbor članov. Če statut ne določa drugače, morajo upravni odbor sestavljati najmanj predsednik, tajnik in blagajnik.
Organi
V vsakem primeru je društvo dolžno imeti upravni odbor. Člani imenujejo upravni odbor, razen če členi določajo drugače. Vsi člani skupaj tvorijo najpomembnejši organ društva, skupščino članov. Družbena pogodba lahko določi tudi, da bo nadzorni svet; glavna naloga tega organa je nadzor nad politiko uprave in splošnim potekom zadev.
Fiskalni vidiki
Ali je društvo davčno zavezano, je odvisno od tega, kako se izvaja. Na primer, če je društvo podjetnik za DDV, vodi podjetje ali zaposluje zaposlene, se lahko društvo sooči z davki.
Druge značilnosti društva z omejeno odgovornostjo
- Baza podatkov o članstvu, ki vsebuje podatke o članih združenja.
- Namen, društvo organizira predvsem dejavnosti za svoje člane in pri tem nima za cilj pridobivanje dobička.
- Društvo mora delovati enotno v okviru zakona. To pomeni, da posamezni člani ne smejo delovati z istim namenom kot društvo. Posamezni član na primer ne sme na lastno pobudo zbirati sredstev za dobrodelne namene, če je zbiranje denarja za te dobrodelne namene tudi skupni namen društva. To lahko povzroči zmedo in konflikte v organizaciji.
- Društvo nima kapitala razdeljenega na deleže; posledično tudi društvo nima delničarjev.
Prekinite povezavo
Društvo preneha po sklepu članov na občnem zboru članov. Ta sklep mora biti na dnevnem redu seje. V nasprotnem primeru ne velja.
Društvo ne preneha takoj; ni v celoti prekinjeno, dokler niso plačani vsi dolgovi in druge finančne obveznosti. Če ostane kaj premoženja, je treba upoštevati postopek, določen v zasebnem statutu.
Članstvo lahko preneha:
- Smrt člana, razen če je dovoljeno dedovanje članstva. Po statutu.
- Odpoved s strani zadevnega člana ali združenja.
- Izključitev iz članstva; upravni odbor sprejme to odločitev, razen če statut ne določa drugega organa. To je pravni akt, s katerim se oseba izpiše iz registra članov.