Nizozemsko pranje denarja in financiranje terorizma ...

Pojasnili so nizozemski akt pranja denarja in preprečevanja financiranja terorizma

Prvega avgusta 2018 je že deset let veljal nizozemski akt o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (nizozemski: Wwft). Glavni namen Wwfta je vzdrževanje čistega finančnega sistema; zakon je namenjen preprečevanju uporabe finančnega sistema za kriminalne namene pranja denarja in financiranja terorizma. Pranje denarja pomeni, da je nezakonito pridobljeno premoženje zakonito zasenčiti nezakonito poreklo. Financiranje terorizma se zgodi, kadar se kapital uporabi za olajšanje terorističnih dejavnosti. Po Wwfttovih navedbah so organizacije dolžne poročati o nenavadnih transakcijah. Ta poročila prispevajo k odkrivanju in pregonu pranja denarja in financiranja terorizma. Wwft ima velik vpliv na organizacije, ki delujejo na Nizozemskem. Organizacije morajo aktivno sprejemati ukrepe, da preprečijo pranje denarja in financiranje terorizma. Ta članek bo obravnaval, katere institucije spadajo na področje Wwfta, katere obveznosti imajo te institucije glede na Wwft in kakšne so posledice, če institucije ne izpolnjujejo zahteve Wwft.

1. Institucije, ki sodijo na področje Wwfta

Nekatere institucije so dolžne upoštevati določbe Wwft. Da bi ocenili, ali za neko institucijo velja Wwft, se preuči vrsta institucije in dejavnosti, ki jih izvaja ustanova. Od institucije, za katero velja Wwft, se lahko zahteva, da opravi skrbni pregled stranke ali poroča o transakciji. Naslednje institucije so lahko predmet Wwfta:

• prodajalci blaga;
• posredniki pri nakupu in prodaji blaga;
• cenilci nepremičnin;
• nepremičninske agente in posrednike pri nepremičninah;
• zastavljalnice in ponudniki stalnega prebivališča;
• finančne ustanove;
• neodvisni strokovnjaki. [1]

Prodajalci blaga

Prodajalci blaga so dolžni skrbno pregledati stranke, kadar cena blaga, ki ga je treba prodati, znaša 15,000 EUR ali več in je to plačilo izvedeno v gotovini. Ni pomembno, ali plačilo poteka v smislu ali naenkrat. Kadar se pri prodaji določenega blaga, kot so ladje, vozila in nakit, prodaja denar v višini 25,000 EUR ali več, mora prodajalec vedno sporočiti to transakcijo. Če plačilo ni izvedeno v gotovini, ni obveznosti Wwft. Vendar pa je gotovinsko nakazilo na bančnem računu prodajalca videti kot plačilo v gotovini.

Posredniki pri nakupu in prodaji blaga

Če posredujete pri nakupu ali prodaji določenega blaga, ste zavezani podjetju Wwft in ste dolžni skrbno pregledati stranke. To vključuje prodajo in nakup vozil, ladij, nakita, umetniških predmetov in starin. Ni pomembno, kako visoka cena je treba plačati in ali je bila cena plačana v gotovini. Kadar se zgodi transakcija z gotovinskim plačilom v višini 25,000 EUR ali več, je treba to transakcijo vedno sporočiti.

Ocenjevalci nepremičnin

Ko ocenjevalec nepremičnin oceni in odkrije nenavadna dejstva in okoliščine, ki se lahko nanašajo na pranje denarja ali financiranje terorizma, je treba o tej transakciji poročati. Vendar pa cenilci niso dolžni skrbno pregledati stranke.

Nepremičninski posredniki in posredniki pri nepremičninah

Osebe, ki posredujejo pri nakupu in prodaji nepremičnin, so predmet Wwfta in morajo za vsako nalogo opraviti skrbne preglede strank. Obveznost skrbnega pregleda stranke velja tudi za nasprotno stranko. Če obstaja sum, da lahko transakcija vključuje pranje denarja ali financiranje terorizma, je treba poročati o tej transakciji. To velja tudi za transakcije, pri katerih se znesek v znesku 15,000 EUR prejema v gotovini. Ni pomembno, ali je ta znesek namenjen nepremičninskemu zastopniku ali tretji osebi.

Zastavljalnice in ponudniki stalnega prebivališča

Zastavljalci, ki ponujajo profesionalne ali poslovne obljube, morajo vsako transakcijo skrbno pregledati. Če je transakcija nenavadna, je treba o tej transakciji poročati. To velja tudi za vse transakcije, ki znašajo 25,000 EUR ali več. Ponudniki stalnega prebivališča, ki dajo naslov ali poštni naslov na razpolago tretjim osebam na poslovni ali poklicni osnovi, morajo tudi za vsako stranko opraviti skrbne preglede. Če obstaja sum, da gre pri pranju denarja ali financiranju terorizma za zagotavljanje prebivališča, je treba poročati o transakciji.

Finančne ustanove

Finančne institucije vključujejo banke, menjalnice, igralnice, skrbniške pisarne, naložbene institucije in nekatere zavarovalnice. Te institucije morajo vedno skrbno skrbeti za stranke in poročati o nenavadnih transakcijah. Vendar se za banke lahko uporabljajo drugačna pravila.

Neodvisni strokovnjaki

V kategorijo neodvisnih strokovnjakov so naslednje osebe: notarji, odvetniki, računovodje, davčni svetovalci in upravni uradi. Te poklicne skupine morajo skrbno skrbeti za stranke in poročati o nenavadnih transakcijah.

Institucije ali strokovnjaki, ki samostojno izvajajo dejavnosti na poklicni osnovi, ki ustrezajo dejavnostim, ki jih izvajajo zgoraj omenjene institucije, so lahko prav tako predmet Wwft. To lahko vključuje naslednje dejavnosti:

• svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in povezanih dejavnosti;
• svetovanje in zagotavljanje storitev na področju združitev in prevzemov podjetij;
• ustanovitev ali upravljanje družb ali pravnih oseb;
• nakup ali prodaja družb, pravnih oseb ali delnic v podjetjih;
• popolna ali delna pridobitev družb ali pravnih oseb;
• davčne dejavnosti.

Da bi ugotovili, ali za neko institucijo velja Wwft ali ne, je treba upoštevati dejavnosti, ki jih institucija izvaja. Če institucija samo posreduje informacije, načeloma ne velja za Wwft. Če institucija strankam svetuje, lahko za to institucijo velja Wwft. Vendar je med zagotavljanjem informacij in svetovanjem tanka meja. Obvezno skrbnost stranke mora opraviti še preden institucija sklene poslovni dogovor s stranko. Kadar institucija prvotno meni, da je treba stranki zagotoviti le informacije, kasneje pa se zdi, da so bili svetovani ali bi jih morali tudi svetovati, obveznost vodenja predhodnega skrbnega pregleda stranke ni izpolnjena. Prav tako je zelo tvegano razdeliti dejavnosti ustanove na dejavnosti, ki so podvržene Wwftu, in dejavnosti, ki niso podvržene Wwft-u, saj je meja med temi dejavnostmi zelo nejasna. Poleg tega se lahko zgodi tudi, da Wwft ni ločen za ločene dejavnosti, ampak da te dejavnosti vključujejo obveznost Wwft, kadar so združene. Zato je pomembno, da vnaprej ugotovite, ali je za vašo institucijo Wwft ali ne.

V določenih okoliščinah lahko institucija spada v področje uporabe nizozemskega zakona o nadzoru skrbniškega urada (Wtt) in ne Wwft. Wtt vsebuje strožje zahteve v zvezi s skrbnostjo strank, institucije, za katere velja Wtt, pa za opravljanje svojih dejavnosti potrebujejo dovoljenje. Po navedbah Wtt so institucije, ki zagotavljajo stalno prebivališče in ki izvajajo tudi dodatne dejavnosti, predmet Wtt. Te dodatne dejavnosti vključujejo zagotavljanje pravnega svetovanja, skrb za davčne napovedi, izvajanje dejavnosti v zvezi s pripravo, ocenjevanjem in spremljanjem letnih računovodskih izkazov ali vzdrževanje uprave ali pridobivanje direktorja za korporacijo ali pravno osebo. V praksi zagotavljanje stalnega prebivališča in izvajanje dodatnih dejavnosti pogosto vodita dve različni instituciji, da zagotovimo, da te institucije ne spadajo v področje dela Wtt. Vendar to ne bo več mogoče, ko bo spremenjeni Wtt začel veljati. Po začetku veljavnosti tega zakonodajnega amandmaja bodo Wtt veljale tudi za institucije, ki delijo dokazovanje stalnega prebivališča in izvajanje dodatnih dejavnosti med dvema institucijama. To zadeva institucije, ki same izvajajo dodatne dejavnosti, vendar stranko napotijo ​​k drugi instituciji, ki zagotavlja ali ima stalno prebivališče (ali obratno), pa tudi institucije, ki delujejo kot posredniki, tako da stranko navežejo v stik z različnimi stranmi, ki lahko zagotovijo stalno prebivališče dodatne dejavnosti. [2] Pomembno je, da imajo institucije dober pregled nad svojimi dejavnostmi, da lahko določijo, katera zakonodaja zanje velja.

2. Stranka skrbnost

Po Wwfttovih navedbah mora institucija, ki je predmet Wwfta, skrbno pregledati stranke. Previdnost stranke mora biti opravljena, preden institucija sklene poslovni dogovor s stranko in preden se opravljajo storitve. Previdnost strank med drugim pomeni, da mora institucija zahtevati identiteto svojih strank, te podatke preveriti, shraniti in hraniti pet let.

Skrbnost strank je po Wwftu usmerjena v tveganje. To pomeni, da mora institucija prevzeti tveganja glede na naravo in velikost lastnega podjetja ter tveganja v zvezi s posebnim poslovnim odnosom ali posli. Intenzivnost skrbnega pregleda mora biti v skladu s temi tveganji. [3] Wwft vključuje tri stopnje skrbnosti strank: standardno, poenostavljeno in izboljšano. Na podlagi tveganj mora institucija določiti, katera od zgoraj omenjenih strank mora opraviti skrbne preglede. Poleg razlage temeljite skrbnosti stranke, ki temelji na tveganju in jo je treba izvesti v običajnih primerih, se lahko izkaže, da je tudi ocena tveganja razlog za izvajanje poenostavljene ali izboljšane skrbnosti stranke. Pri ocenjevanju tveganj je treba upoštevati naslednje točke: stranke, države in geografske razloge, v katerih institucija deluje, ter dobavljene izdelke in storitve. [4]

Wwft ne določa, katere ukrepe morajo sprejeti institucije, da bodo skrbnost strank uravnotežile z občutljivostjo transakcije na tveganje. Vendar je za institucije pomembno, da vzpostavijo postopke, ki temeljijo na tveganjih, da bi ugotovili, s katero intenzivnostjo je treba opraviti skrbni pregled stranke. Izvesti je mogoče na primer naslednje ukrepe: vzpostavitev matrike tveganj, oblikovanje politike ali profila tveganja, namestitev postopkov za sprejem strank, izvajanje ukrepov notranjega nadzora ali kombinacija teh ukrepov. Poleg tega je priporočljivo voditi datoteke in voditi evidenco vseh transakcij ter ustrezne ocene tveganja. Pristojni organ v zvezi z Wwftom, enota za finančno obveščanje (FIU), lahko od institucije zahteva, da zagotovi identifikacijo in oceno tveganj v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma. Institucija je dolžna takšni zahtevi ugoditi. [5] Wwft vsebuje tudi kazalce, ki kažejo, s kakšno intenzivnostjo je treba opraviti skrbni pregled stranke.

2.1 Standardna skrbnost stranke

Običajno morajo institucije voditi standardno skrbnost strank. Ta skrbnost je sestavljena iz naslednjih elementov:

• ugotavljanje, preverjanje in beleženje identitete stranke;
• določanje, preverjanje in beleženje identitete končnega upravičenca (UBO);
• določitev in beleženje namena in narave prenosa ali transakcije.

Identiteta stranke

Da bi vedeli, komu se storitve zagotavljajo, je treba identiteto stranke določiti, preden institucija začne opravljati svoje storitve. Za identifikacijo stranke je treba stranko vprašati za njegove podatke. Naknadno je treba preveriti identiteto stranke. Za fizično osebo se to preverjanje lahko izvede z zahtevo originalnega potnega lista, vozniškega dovoljenja ali osebne izkaznice. Stranke, ki so pravne osebe, morajo zahtevati, da predložijo izpisek iz trgovinskega registra ali druge zanesljive dokumente ali podatke, ki so običajni v mednarodnem prometu. Te podatke mora nato institucija hraniti pet let.

Identiteta UBO

Če je stranka pravna oseba, partnerstvo, fundacija ali zaupanje, je treba UBO identificirati in preveriti. UBO pravne osebe je fizična oseba, ki:

• ima delež kapitala več kot 25% v kapitalu stranke; ali
• lahko uveljavlja 25% ali več delnic ali glasovalnih pravic na skupščini delničarjev stranke; ali
• lahko izvajajo dejanski nadzor v stranki; ali
• je upravičenec do 25% ali več sredstev fundacije ali sklada; ali
• ima poseben nadzor nad 25% ali več premoženja strank.

UBO družbe je fizična oseba, ki je ob prenehanju partnerstva upravičena do 25-odstotnega deleža v premoženju ali do deleža v dobičku 25% ali več. S skrbnikom se morata določiti (-jo) korektor (-i) in skrbnik (-i).

Ko se ugotovi identiteta UBO, je treba to identiteto preveriti. Institucija mora oceniti tveganja v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma; preverjanje UBO mora potekati v skladu s temi tveganji. Temu pravimo preverjanje na podlagi tveganja. Najbolj globoka oblika preverjanja je ugotoviti, da se z ustreznimi dokumenti, kot so listine, pogodbe in registracije v javnih registrih ali drugih zanesljivih virih, ugotovi, da je zadevna UBO dejansko dovoljena za 25% ali več. Te podatke je mogoče zahtevati, kadar obstaja veliko tveganje glede pranja denarja in financiranja terorizma. Če obstaja majhno tveganje, lahko stranka od stranke zahteva, da podpiše UBO-izjavo. Stranka s podpisom te izjave potrdi pravilnost identitete UBO.

Namen in narava prenosa ali posla

Institucije morajo raziskovati ozadje in namen predvidenega poslovnega odnosa ali transakcije. To bi moralo preprečiti, da bi se službe institucij uporabljale za pranje denarja ali financiranje terorizma. Preiskava narave odstopa ali transakcije bi morala temeljiti na tveganju. [6] Ko je določena narava odstopa ali transakcije, mora biti to zabeleženo v register.

2.2 Poenostavljena skrbnost stranke

Možno je tudi, da institucija upošteva Wwft z izvajanjem poenostavljenega skrbnega pregleda stranke. Kot smo že razpravljali, bo intenzivnost izvajanja skrbnega pregleda stranke določena na podlagi analize tveganja. Če ta analiza pokaže, da je tveganje pranja denarja in financiranja terorizma majhno, se lahko opravi poenostavljena skrbna presoja strank. Po Wwfttovih besedah ​​je poenostavljena skrbnost strank v vsakem primeru zadostna, če je stranka banka, življenjska zavarovalnica ali druga finančna institucija, ki kotira na borzi, ali vladna institucija EU. V takih primerih je treba določiti in zabeležiti samo identiteto stranke ter namen in naravo posla na način, kot je opisano v 2.1. Preverjanje stranke in identifikacija in overitev UBO v tem primeru nista potrebna.

2.3 Izboljšana skrbnost stranke

Mogoče je tudi, da je treba izvesti večjo skrbnost stranke. Tak primer je tveganje pranja denarja in financiranja terorizma veliko. Po Wwftovih besedah ​​je treba v naslednjih situacijah izvesti večjo skrbnost strank:

• vnaprej obstaja sum večjega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma;
• odjemalec ni fizično prisoten pri identifikaciji;
• stranka ali UBO je politično izpostavljena oseba.

Sum na povečano tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma

Ko analiza tveganja pokaže, da obstaja veliko tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, je treba izvesti večjo skrbnost strank. To izboljšano skrbnost stranke lahko na primer izvedete tako, da od stranke zahtevate potrdilo o dobrem vedenju, z nadaljnjo preiskavo organov in funkcij upravnega odbora in pooblaščencev ali s preiskavo izvora in namembnosti sredstev, vključno z zahtevo banke izjave. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, so odvisni od razmer.

Stranka fizično ni prisotna pri identifikaciji

Če stranka pri identifikaciji ni fizično prisotna, to povzroči večje tveganje pranja denarja in financiranja terorizma. V tem primeru je treba sprejeti ukrepe za nadomestilo tega posebnega tveganja. Wwft navaja, katere možnosti morajo institucije nadomestiti s tveganjem:

• prepoznavanje stranke na podlagi dodatnih dokumentov, podatkov ali informacij (na primer notarsko overjena kopija potnega lista ali apostilov);
• ocena verodostojnosti predloženih dokumentov;
• zagotavljanje, da se prvo plačilo v zvezi s poslovnim odnosom ali transakcijo izvede v imenu ali na račun računa stranke pri banki, ki ima registrirani sedež v državi članici, ali z banko v določeni državi, ki ima dovoljenje za poslovanje v tej državi.

Če se izvede identifikacijsko plačilo, govorimo o izvedeni identifikaciji. To pomeni, da lahko institucija uporabi podatke predhodno izvedene skrbne preučitve stranke. Izvedena identifikacija je dovoljena, ker je banka, v kateri se opravi identifikacijsko plačilo, tudi institucija, za katero velja Wwft ali podoben nadzor v drugi državi članici. Načeloma stranka že identificira stranko pri izvrševanju tega identifikacijskega plačila.

Stranka ali UBO je politično izpostavljena oseba

Politično izpostavljene osebe (PEP) so osebe, ki imajo na vidnem političnem položaju na Nizozemskem ali v tujini ali so tak položaj opravljale do enega leta, in

• živijo v tujini (ne glede na to, ali imajo nizozemsko ali drugo državljanstvo ali ne);

OR

• živijo na Nizozemskem, vendar nimajo nizozemskega državljanstva.

Ali je oseba PEP, je treba raziskati tako za stranko kot za katero koli UBO stranko. V vsakem primeru so osebe PEP:

• voditelji držav, vodje vlad, ministri in državni sekretarji;
• parlamentarci;
• člani visokih pravosodnih organov;
• člani revizijskih pisarn in upravnih odborov centralnih bank;
• veleposlaniki, odvetniki in visoki častniki;
• člani upravnih organov, izvršnih in nadzornih;
• organi javnih podjetij;
• ožji družinski člani ali ožji sodelavci zgoraj navedenih oseb. [7]

Ko gre za PEP, bi morala institucija zbrati in preveriti več podatkov, da bi v zadostni meri zmanjšala in nadzorovala visoko tveganje pranja denarja in financiranja terorizma. [8]

3. Poročanje o nenavadni transakciji

Ko je naročnikova skrbnost opravljena, mora institucija ugotoviti, ali je predlagana transakcija nenavadna. V tem primeru bi lahko prišlo do pranja denarja ali financiranja terorizma, je treba poročati o transakciji.

Če stranka s skrbnim pregledom ni zagotovila podatkov, predpisanih z zakonom, ali če obstajajo znaki vpletenosti v pranje denarja ali financiranje terorizma, je treba transakcijo sporočiti FIU. To je po Wwft. Nizozemski organi so določili subjektivne in objektivne navedbe, na podlagi katerih institucije lahko ugotovijo, ali gre za nenavaden posel. Če gre za enega izmed kazalcev, se domneva, da je transakcija nenavadna. O tej transakciji je treba čim prej sporočiti FIU. Določeni so naslednji kazalci:

Subjektivni kazalci

1. Transakcija, pri kateri ima institucija razlog za domnevo, da se lahko nanaša na pranje denarja ali financiranje terorizma. Delovna skupina za finančne ukrepe je določila tudi različne države ogroženosti.

Objektivni kazalci

1. O transakcijah, o katerih se v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma poroča policiji ali javni tožilski službi, je treba poročati tudi FIU; navsezadnje obstaja domneva, da so lahko te transakcije povezane s pranjem denarja in financiranjem terorizma.
2. Transakcija (pravne) osebe, ki prebiva ali ima njen registrirani naslov, v državi, ki jo ministrski predpisi označujejo kot državo s strateškimi pomanjkljivostmi pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
3. Transakcija, pri kateri se prodaja eno ali več vozil, ladij, umetniških predmetov ali nakita za (delno) plačilo v denarju, pri katerem znesek, ki ga je treba plačati v gotovini, znaša 25,000 EUR ali več.
4. Transakcija v znesku 15,000 EUR ali več, pri kateri poteka menjava gotovine za drugo valuto ali od majhnih do velikih apoenov.
5. Gotovinski depozit v znesku 15,000 EUR ali več v korist kreditne kartice ali predplačniškega plačilnega instrumenta.
6. Uporaba kreditne kartice ali predplačniškega plačilnega instrumenta v povezavi s transakcijo za znesek 15,000 EUR ali več.
7. Transakcija v znesku 15,000 EUR ali več, plačana v institucijo ali prek nje v gotovini, s čeki na prinosnika, s predplačniškim instrumentom ali s podobnimi plačilnimi sredstvi.
8. Transakcija, v kateri je blago ali več blaga pod nadzorom zastavljalnice, znesek, ki ga da na voljo zastavljalnica v zameno, znaša 25,000 EUR ali več.
9. Transakcija v znesku 15,000 EUR ali več, plačana instituciji ali prek nje v gotovini, s čeki, predplačniškim instrumentom ali v tuji valuti.
10. Deponiranje kovancev, bankovcev ali drugih dragocenosti za znesek 15,000 EUR ali več.
11. Plačilna transakcija na žiro v znesku 15,000 EUR ali več.
12. Denarno nakazilo v znesku 2,000 EUR ali več, razen če gre za prenos denarja od institucije, ki zapusti poravnavo za ta prenos, do druge institucije, za katero velja obveznost prijave nenavadne transakcije, ki izhaja iz Wwfta. [9]

Vsi kazalci ne veljajo za vse institucije. Od vrste institucije je odvisno, kateri kazalniki veljajo za institucijo. Kadar se ena od transakcij, opisanih zgoraj, opravi pri določeni instituciji, se šteje za nenavadno transakcijo. O tej transakciji je treba poročati FIU. FIU poročilo registrira kot nenavadno poročilo o transakcijah. FIU nato presodi, ali je nenavadna transakcija sumljiva in jo mora preiskati organ za kriminalistično preiskavo ali varnostna služba.

4. Odškodnina

Če institucija prijavi nenavadno transakcijo FIU, to poročilo pomeni odškodnino. Po mnenju Wwfta podatki ali informacije, ki jih FIU v dobri veri posredujejo v dobri veri, ne morejo biti podlaga za preiskavo ali pregon institucije, ki je poročala v zvezi s sumom pranja denarja, ali za njen namen. ali financiranje terorizma s strani te institucije. Poleg tega ti podatki ne morejo biti obtožnica. To velja tudi za podatke, ki jih FIU predloži institucija, pri čemer je razumna domneva, da bi to pomenilo skladnost z obveznostjo poročanja, ki izhaja iz Wwft. To pomeni, da podatkov, ki jih je institucija posredovala FIU, v okviru poročila o nenavadni transakciji, ni mogoče uporabiti zoper institucijo v kazenski preiskavi pranja denarja ali financiranja terorizma. Ta odškodnina velja tudi za osebe, ki delajo v instituciji, ki je FIU posredovala podatke in informacije. S prijavo nenavadnega posla v dobri veri se dodeli kazenska odškodnina.

Poleg tega institucija, ki je poročala o nenavadni transakciji ali na podlagi Wwfta zagotovila dodatne informacije, ne odgovarja za škodo, ki jo je utrpela tretja oseba. To pomeni, da institucija ne more biti odgovorna za škodo, ki jo stranka utrpi zaradi poročila o nenavadni transakciji. Zato se z izpolnitvijo obveznosti poročanja o nenavadni transakciji podeli tudi civilna odškodnina instituciji. Ta civilna odškodnina velja tudi za osebe, ki delajo za institucijo, ki je sporočila nenavadno transakcijo ali podatke posredovala FIU.

5. Druge obveznosti, ki izhajajo iz Wwfta

Wwft poleg obveznosti vodenja skrbnega pregleda stranke in poročanja o nenavadnih transakcijah FIU prevzema tudi obveznost zaupnosti in usposabljanje institucij.

Obveznost zaupnosti

Obveznost zaupnosti pomeni, da institucija ne more nikogar obvestiti o poročilu FIU in o sumu, da je v transakcijo vpleten pranje denarja ali financiranje terorizma. Instituciji je celo prepovedano obvestiti zadevno stranko o tem. Razlog za to je, da bo FIU začela preiskavo nenavadne transakcije. Obveznost zaupnosti je določena tako, da strankam, ki jih preiskujejo, ne omogoči na primer razpolaganja z dokazi.

Obveznost usposabljanja

Po Wwfttovih navedbah imajo institucije obveznost usposabljanja. Ta obveznost usposabljanja pomeni, da morajo biti zaposleni v ustanovi seznanjeni z določbami družbe Wwft, če je to pomembno za opravljanje njihovih nalog. Zaposleni morajo biti tudi sposobni pravilno voditi skrbne preglede strank in prepoznati nenavadno transakcijo. Da bi to dosegli, je treba upoštevati redno usposabljanje.

6. Posledice neskladnosti z Wwft

Wwft izhaja iz različnih obveznosti: skrbna skrbnost stranke, poročanje o nenavadnih transakcijah, obveznost zaupnosti in obveznost usposabljanja. Zapisovati in hraniti je treba tudi različne podatke, institucija pa mora sprejeti ukrepe za zmanjšanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

Če institucija ne izpolnjuje zgoraj navedenih obveznosti, bodo sprejeti ukrepi. Glede na vrsto institucije nadzor nad skladnostjo z Wwftom izvajajo davčni organi / Bureau Supervision Wwft, nizozemska centralna banka, nizozemski organ za finančne trge, urad za finančni nadzor ali nizozemska odvetniška zbornica. Ti nadzorniki izvajajo nadzorne preiskave, da preverijo, ali institucija pravilno izpolnjuje določbe Wwft. V teh preiskavah se oceni oris in obstoj politike tveganja. Cilj preiskave je tudi zagotoviti, da institucije dejansko poročajo o nenavadnih transakcijah. Če so kršene določbe družbe Wwft, so nadzorni organi pooblaščeni za izdajo odredbe, za katero velja dodatna kazen ali upravna kazen. Imajo tudi možnost, da institucijo naročijo, naj upošteva določen potek ukrepov v zvezi z razvojem notranjih postopkov in usposabljanjem zaposlenih.

Če institucija ni prijavila nenavadne transakcije, bo prišlo do kršitve Wwft-a. Ni pomembno, ali je bilo neprijavljanje namerno ali po naključju. Če institucija krši Wwft, to po gospodarskem prekršku po nizozemskem zakonu o gospodarskih prekrških povzroči gospodarsko kaznivo dejanje. FIU lahko izvede tudi nadaljnje preiskave vedenja poročanja institucije. V resnih primerih lahko nadzorni organi kršitev celo prijavijo nizozemskemu državnemu tožilcu, ki lahko nato začne kazensko preiskavo na instituciji. Institucija bo nato preganjana, ker ni ravnala v skladu z določbami družbe Wwft.

7. Zaključek

Wwft je zakon, ki velja za številne institucije. Zato je pomembno, da te institucije vedo, katere obveznosti morajo izpolniti, da lahko izpolnijo Wwft. Vodenje skrbne skrbnosti strank, poročanje o nenavadnih transakcijah, obveznost zaupnosti in obveznost usposabljanja izhajajo iz podjetja Wwft. Te obveznosti so bile določene za zagotovitev, da je tveganje pranja denarja in financiranja terorizma čim manjše in da je mogoče takoj ukrepati, kadar obstaja sum, da se te dejavnosti izvajajo. Za institucije je pomembno, da ocenijo tveganja in ustrezno sprejmejo ukrepe. Glede na vrsto ustanove in dejavnosti, ki jih institucija izvaja, se lahko uporabljajo različna pravila.

Wwft ne pomeni le, da morajo institucije izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz Wwfta, ampak ima tudi druge posledice za institucije. Ko je poročilo FIU v dobri veri, se instituciji dodeli kazenska in civilna odškodnina. V tem primeru informacij, ki jih je predložila institucija, ni mogoče uporabiti proti njej. Prav tako ni izključena civilna odgovornost za škodo stranke, ki izhaja iz poročila FIU. Po drugi strani pa so posledice, ko se Wwft krši. V najslabšem primeru lahko institucijo celo kazensko preganjajo. Zato je zelo pomembno, da institucije spoštujejo določbe Wwfta, ne le da zmanjšajo tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, ampak tudi, da se zaščitijo.
_____________________________

[1] 'Wat je de Wwft', Davčni organi 09, www.belastingdienst.nl.

[2] Kamerstukken II 2017/18, 34 910, 7 (Nota van Wijziging).

[3] Kamerstukken II 2017/18, 34 808, 3, str. 3 (MvT).

[4] Kamerstukken II 2017/18, 34 808, 3, str. 3 (MvT).

[5] Kamerstukken II 2017/18, 34 808, 3, str. 8 (MvT).

[6] Kamerstukken II 2017/18, 34 808, 3, str. 3 (MvT).

[7] „Wat je een PEP“, Avtoriteit Financiele Markten 09, www.afm.nl.

[8] Kamerstukken II 2017/18, 34 808, 3, str. 4 (MvT).

[9] „Meldergroepen“, FIU 09, www.fiu-nederland.nl.