Zaposleni imajo določene obveznosti, ki jih morajo izpolniti, ko zbolijo in so bolni. Bolni delavec mora prijaviti bolezen, navesti določene podatke in upoštevati nadaljnje predpise. Ko pride do absentizma, imata tako delodajalec kot delavec pravice in obveznosti. V splošnem so to glavne obveznosti zaposlenega:
- Delavec mora ob bolezni prijaviti delodajalcu. Delodajalec mora določiti, kako lahko delavec to stori. Dogovori o odsotnosti so običajno določeni v zapisniku o odsotnosti. Protokol odsotnosti je del politike odsotnosti. Navaja pravila za odsotnost z dela in način bolniških prijav, prijavo odsotnosti, nadzor nad odsotnostjo in ponovno vključitev v primeru (dolgotrajne) odsotnosti.
- Takoj, ko je delavec bolje, naj se javi.
- V času bolezni mora delavec obvestiti delodajalca o poteku zdravljenja.
- Zaposleni mora biti tudi dosegljiv na pregledih in se odzvati na klic zdravnika podjetja. Delavec je dolžan sodelovati pri reintegraciji.
Za nekatera področja dela je lahko sklenjena kolektivna pogodba. Ti lahko vsebujejo dogovore o absentizmu. Ti dogovori so vodilni za delodajalca in delojemalca.
Med obdobjem bolezni: delo na okrevanju in reintegraciji.
Tako delavec kot delodajalec imata interes za okrevanje in ponovno vključitev zaposlenega. Okrevanje omogoča zaposlenemu, da nadaljuje z delom in se izogne brezposelnosti. Poleg tega lahko bolezen privede do nižjega dohodka. Za delodajalca bolan delavec pomeni pomanjkanje delovne sile in obveznost nadaljnjega izplačevanja plače brez nadomestila.
Če se izkaže, da bo delavec bolan dlje časa, mora delavec sodelovati v procesu reintegracije. Med postopkom ponovne vključitve za zaposlenega veljajo naslednje obveznosti (oddelek 7:660a civilnega zakonika):
- Zaposleni naj sodeluje pri oblikovanju, prilagajanju in izvajanju akcijskega načrta.
- Delavec naj sprejme ponudbo delodajalca za opravljanje dela, ki mu ustreza.
- Zaposleni bi moral sodelovati z razumnimi ukrepi za ponovno vključitev.
- Delavec naj svojo odsotnost obvesti službo varnosti in zdravja pri delu.
Postopek reintegracije ima naslednje faze:
- Delavec zboli. Bolezen morajo prijaviti delodajalcu, o čemer nemudoma (v sedmih dneh) obvestijo službo za varnost in zdravje pri delu.
- Pred potekom šestih tednov služba za varnost in zdravje pri delu oceni, ali gre za (morebitno) dolgotrajno bolniško odsotnost.
- V šestih tednih služba za zdravje in varnost opravi analizo problema. S to analizo služba za varnost in zdravje priskrbi informacije o absentizmu, okoliščinah in možnostih za ponovno vključitev.
- Preden mine osem tednov, se delodajalec z zaposlenim dogovori o akcijskem načrtu.
- Delodajalec in delavec redno obravnavata akcijski načrt vsaj enkrat na šest tednov.
- Po 42 tednih bodo zaposleni prijavili UWV, da so bolni.
- Temu sledi vrednotenje prvega leta.
- Po približno 88 tednih bolezni bo zaposleni prejel pismo UWV z več informacijami o prijavi za ugodnosti WIA.
- Po 91 tednih sledi končna ocena, ki opisuje stanje reintegracije.
- Najkasneje 11 tednov pred predvidenim začetkom prejemanja ugodnosti WIA zaposleni zaprosi za ugodnost WIA in zahteva poročilo o ponovni vključitvi.
- Po dveh letih se nadaljnje izplačevanje plač ustavi in zaposleni lahko prejme ugodnosti WIA. Načeloma delodajalčeva obveznost nadaljnjega izplačevanja plač preneha po dveh letih bolezni (104 tedne). Zaposleni je lahko nato upravičen do ugodnosti WIA.
Nadaljevanje plačila v primeru bolezni
Delodajalec mora bolnemu delavcu s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas še naprej izplačevati najmanj 70 % zadnje zaslužene plače in regres. Ali je v pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi višji odstotek? Potem mora delodajalec upoštevati. Trajanje nadaljnjega plačila je odvisno od pogodbe za določen čas ali za nedoločen čas, največ 104 tedne.
Pravila med počitnicami
Bolniški zaposleni dobi toliko dopusta kot delavec, ki ni bolan in lahko koristi dopust med boleznijo. Za to pa mora delavec zaprositi za dovoljenje delodajalca. Tega ni lahko oceniti sam. Zato lahko delodajalec za nasvet vpraša zdravnika v podjetju. Zdravnik podjetja lahko ugotovi, v kolikšni meri dopust prispeva k zdravju bolnega delavca. Delodajalec se nato delno na podlagi tega nasveta odloči, ali lahko bolni delavec odide na dopust. Ali delavec na dopustu zboli? Takrat tudi veljajo pravila. Tudi med dopustom je delavec dolžan prijaviti bolniško. Delodajalec lahko takoj začne s svetovanjem glede odsotnosti z dela, če je delavec na Nizozemskem. Ali je zaposleni v tujini bolan? Potem morajo zboleti prijaviti v 24 urah. Delavec mora ostati tudi dostopen. O tem se dogovorite vnaprej.
Kaj pa, če delavec ne upošteva?
Včasih se oboleli delavec ne drži sklenjenih dogovorov in zato ne sodeluje dovolj pri njegovi reintegraciji. Na primer, če je zaposleni v tujini in se večkrat ni pojavil na pregledu pri zdravniku v podjetju ali noče opravljati ustreznega dela. Delodajalec zaradi tega tvega kazen UWV, in sicer nadaljevanje izplačila plače med boleznijo do tretjega leta. Delodajalec lahko v tem primeru ukrepa. Nasvet je, da začnete pogovor z zaposlenim in jasno poveste, da mora sodelovati pri reintegraciji. Če to ne pomaga, se lahko delodajalec odloči za mirovanje ali zamrznitev plače. Delodajalec to sporoči tako, da delavcu o tem pošlje priporočeno pismo. Šele po tem se lahko ukrep izvede.
Kakšna je razlika med zamrznitvijo in mirovanjem plače?
Da bi delodajalec pridobil sodelovanje, ima delodajalec dve možnosti: v celoti ali delno ustaviti ali ustaviti plačo. Pri pravici do plače je treba razlikovati med ponovna integracija in obveznosti nadzora. Neupoštevanje obveznosti ponovnega vključevanja (zavračanje ustreznega dela, oviranje ali zavlačevanje okrevanja, nesodelovanje pri pripravi, ocenjevanju ali prilagajanju akcijskega načrta) lahko privede do zamrznitve plač. Delodajalcu ni treba nadaljevati z izplačevanjem plače za čas, ko delavec ne izpolnjuje svojih obveznosti, tudi če delavec pozneje opravlja svoje naloge (čl. 7:629-3 BW). Pravica do plače tudi ne obstaja, če delavec ni (ali ni bil) nezmožen za delo. Vendar predpostavimo, da zaposleni ne izpolnjuje zahtev glede spremljanja (ne pride v ordinacijo zdravnika podjetja, ni dosegljiv ob predpisanih urah ali zavrne posredovanje informacij zdravniku podjetja). V tem primeru lahko delodajalec prekine izplačilo plače. V tem primeru bo zaposleni še vedno prejel polno plačo, če bo izpolnjeval zahteve glede spremljanja. Z zamrznitvijo plače delavcu preneha pravica do plačila. Delavec ponovno dobi plačo šele v trenutku, ko izpolni svoje obveznosti. Z mirovanjem plače delavec ostane upravičen do plače. Le njegovo izplačilo se začasno ustavi, dokler ponovno ne izpolni svojih obveznosti. V praksi je zadržanje plač najpogosteje uporabljeno sredstvo pritiska.
Razlika v mnenjih
Delodajalec se lahko s tem ne strinja, če zdravnik podjetja oceni, da delavec ni (več) bolan. Če se zaposleni s tem ne strinja, se lahko zaprosi za strokovno mnenje neodvisne institucije.
Zaposleni po sporu javi, da je bolan.
Lahko pride do situacij, ko se delodajalec in zaposleni ne strinjata glede tega, kdaj se lahko (delno) nadaljuje z delom. Posledično lahko odsotnost privede do konflikta. Nasprotno, konflikt na delovnem mestu je lahko tudi razlog za klic na bolniški. Ali zaposleni po sporu ali nesoglasju na delovnem mestu poroča, da je bolan? V tem primeru prosite zdravnika podjetja, da oceni, ali je delavec nesposoben za delo. Zdravnik podjetja lahko glede na situacijo in zdravstvene težave predlaga čas počitka. V tem obdobju se lahko poskusi, po možnosti z mediacijo, rešiti konflikt. Ali se delodajalec in delavec ne strinjata in obstaja želja po odpovedi pogodbe z delavcem? Nato običajno sledi pogovor o sporazumni odpovedi. Ali to ni uspešno? Nato bo delodajalec zaprosil okrožno sodišče za odpoved pogodbe z delavcem. Pri tem je bistvenega pomena, da se za zaposlenega ustvari natančna datoteka o odsotnosti z dela.
Zaposleni je upravičen do nadomestila za prehod (odškodnina ob odpovedi) tako v pogodbi o odpovedi kot v odpovedi prek podokrožnega sodišča.
Bolniška odsotnost na pogodbi za določen čas
Ali je delavec ob izteku pogodbe o zaposlitvi še bolan? Potem jim delodajalcu ni več treba izplačevati plač. Zaposleni nato nezadovoljen odide. Delodajalec mora UWV prijaviti bolezen delavca zadnji delovni dan. Zaposleni nato prejme bolniško nadomestilo od UWV.
Nasveti glede absentizma
Nezmožnost za delo zaradi bolezni pogosto povzroči veliko "težav". Zato je pomembno, da ste pozorni. Katere pravice in obveznosti veljajo, kaj je še možno in kaj ne več? Imate vprašanje glede bolniške odsotnosti in želite nasvet? Potem nas kontaktirajte. Naš zaposlitveni odvetniki z veseljem vam bomo pomagali!