Začetek 1st januarja 2020 bo začel veljati novi zakon ministra Dekkerja. Novi zakon predvideva, da lahko državljani in podjetja, ki trpijo velike izgube, skupaj tožijo za povrnitev škode. Množična škoda je škoda, ki jo je utrpela velika skupina žrtev. Primeri tega so fizična škoda, ki jo povzročijo nevarna zdravila, finančna škoda zaradi nedovoljenih posegov v avtomobile ali materialna škoda, ki jo povzročijo potresi zaradi proizvodnje plina. Odslej je tako množično škodo mogoče obravnavati kolektivno.
Kolektivna odgovornost na sodišču
Na Nizozemskem je več let mogoče uveljaviti kolektivno odgovornost na sodišču (kolektivna tožba). Sodnik je lahko določil le protipravna dejanja; za odškodnino so morale vse žrtve še vedno začeti individualni postopek. V praksi je tak postopek običajno zapleten, dolgotrajen in drag. V večini primerov stroški in čas, vključeni v posamezen postopek, ne nadomestijo izgub.
Obstaja tudi možnost skupne poravnave med interesno skupino in obdolženo stranjo, ki bo na sodišču splošno razglašena za vse žrtve na podlagi Zakona o poravnavi skupinskih množičnih zahtevkov (WCAM). Interesna skupina lahko s kolektivno poravnavo pomaga skupini žrtev, na primer doseže poravnavo, da jim lahko povrne škodo. Če pa povzročitelj škode ne bo sodeloval, bodo žrtve še vedno ostale praznih rok. Nato se morajo žrtve posamično obrniti na sodišče in zahtevati odškodnino na podlagi člena 3: 305a nizozemskega civilnega zakonika.
S prvim januarjem 2020 je zakon o množičnih odškodninskih zahtevkih v okviru kolektivne tožbe (WAMCA) razširil možnosti kolektivne tožbe. Z novim zakonom lahko sodnik izreče obsodbo za kolektivno odškodnino. To pomeni, da je mogoče celoten primer rešiti v enem skupnem postopku. Tako bodo stranke dobile jasnost. Postopek je nato poenostavljen, prihrani čas in denar, prepreči tudi neskončne sodne spore. Tako je mogoče najti rešitev za veliko skupino žrtev.
Žrtve in stranke so pogosto zmedene in premalo obveščene. To pomeni, da žrtve ne vedo, katere organizacije so zanesljive in kakšen interes predstavljajo. Na podlagi pravnega varstva žrtev so se poostrili pogoji za kolektivno ukrepanje. Vsaka interesna skupina ne more kar začeti vlagati zahtevka. Notranja organizacija in finance takšne organizacije morajo biti v redu. Primeri interesnih skupin so Združenje potrošnikov, združenje delničarjev in posebej ustanovljene organizacije za kolektivne ukrepe.
Končno bo obstajal centralni register kolektivnih zahtevkov. Tako se žrtve in (reprezentativne) interesne skupine lahko odločijo, ali želijo začeti kolektivno tožbo za isti dogodek. Svet za pravosodje bo nosilec centralnega registra. Register bo dostopen vsem.
Poravnava množičnih zahtevkov je izjemno zapletena za vse vpletene strani, zato je priporočljivo imeti pravno podporo. Ekipa Law & More ima široko strokovno znanje in izkušnje pri ravnanju in spremljanju množičnih zahtevkov.