Zakon o intelektualni lastnini se nenehno razvija in v zadnjem času močno raste. To je med drugim razvidno iz zakona o avtorskih pravicah. Dandanes je skoraj vsakdo na Facebooku, Twitterju ali Instagramu ali ima svojo spletno stran. Ljudje zato ustvarjajo veliko več vsebine kot nekoč, kar je pogosto objavljeno v javnosti. Poleg tega kršitve avtorskih pravic potekajo veliko pogosteje, kot so se dogajale v preteklosti, na primer zato, ker so fotografije objavljene brez dovoljenja lastnika ali ker internet olajša dostop uporabnikom do nezakonite vsebine.
Objava vsebine v zvezi z avtorskimi pravicami je igrala pomembno vlogo pri treh nedavnih sodbah Sodišča Evropske unije. V teh primerih so razpravljali o pojmu „javno dostopnost vsebin“. Natančneje se je razpravljalo o tem, ali spadajo naslednji ukrepi v področje „javno dostopnosti“:
- Objava hiperpovezave na nezakonito objavljene, prepuščene fotografije
- Prodaja medijskih predvajalnikov, ki omogočajo dostop do digitalne vsebine brez dovoljenja imetnikov pravic v zvezi s to vsebino
- Olajšanje sistema, ki uporabnikom omogoča sledenje in prenos zaščitenih del (The Pirate Bay)
V okviru avtorske zakonodaje
Sodišče po mnenju Sodišča ne bi smelo biti dostopno tehnično, ampak funkcionalno. Po mnenju evropskega sodnika so sklicevanja na avtorsko zaščitena dela, ki so shranjena nekje drugje, enakovredna na primer zagotavljanju nezakonito kopirane DVD-je.[1] V takšnih primerih lahko pride do kršitve avtorskih pravic. V zakonu o avtorskih pravicah torej vidimo razvoj, ki se bolj praktično osredotoča na način, kako potrošniki pridobijo dostop do vsebine.
Preberite več: http://assets.budh.nl/advocatenblad/pdf/ab_10_2017.pdf
[1] Sanoma / GeenStijl: ECLI: EU: C: 2016: 644; BREIN / Filmspeler: ECLI: EU: C: 2017: 300; BREIN / Ziggo & XS4ALL: ECLI: EU: C: 2017: 456.